Tema: Gentrifikacija v Ljubljani

»V Ljubljani jasno vidimo, kako se širijo terase lokalov, kako je v bistvu vse manj prostora, ki bi bil namenjen temu, da se lahko prebivalci mesta združujejo, srečujejo.«

»Pred desetimi leti smo govorili, da so največje žrtve prebivalci z manj dohodka in mlade družine. Danes so v bistvu družine, v katerih sta oba od staršev zaposlena, imata v redu plačo, ampak si žal ne moreta privoščiti življenja v Ljubljani.«

»Težava je prav v tej samopodobi Ljubljane. Ljubljana se ima za najlepše mesto na svetu in se poskuša kot nevesta vedno bolj olepševati zato, da bi se lažje iztržila v zameno za lepotilne posege.«

»Gre v bistvu za prestavljanje mestnih klopi in košev za smeti na znano ljubljansko krožišče pri Žalah.«

»Zdi se mi, da si prevečkrat rečemo, da ko urejamo javne prostore, povzročamo gentrifikacijo.«

»Zdi se mi, da manjka prostorov, kjer lahko dejansko najdeš svoj izraz ali pa preizkušaš neke stvari, ki bodo delovale ali ne.«

»V središču mesta pogrešam več obrtniških delavnic, od tega, da lahko nekam neseš popravit mešalnik, do tega, da greš kupit žebelj.«

»Turisti so resnica sedanjosti in lepo je, da nas svet spoznava ne samo prek peščice športnikov, ampak tudi prek ustvarjanja pri nas.«

»To, da domovi lokalnih prebivalcev postajajo turistične namestitve, je treba najprej regulirati.«

»Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo.«

»O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.«

»Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.«